abstraktna krajina /2015-16/
V slikah iz tega obdobja, nad zgodbami, prevladujejo vtisi. Zanimati so me začele različne teme. Od znanstvenih, političnih, socioloških, psiholoških. V skoraj vseh sem želel najti svojo vizualno sporočilo svetu.
Po študiju sem želel sliko odpreti novim možnostim.
Bežnemu vtisu gozda, ki je prevladoval v mojem minimalizmu, sem dal večjo vlogo. Postal je velik, dinamičen in mestoma strašljiv. V njem so se pojavile figure. Sprva v lahkotnih prizorih mene s prijatelji v naravi, kasneje pa so moj abstraktni gozd poselile deformirane gmote, ki so izražale tenkočutno čutenja sveta skozi strah, ranljivost, melanholijo in upanje.
Vedno znova pa v njih prevladuje moja, skoraj naivna, želja po harmoniji.
Iskal sem nove in nove možnosti kako prikazati človekovo ranljivost in željo po zbliževanju s soljudmi. Toliko bolj, ko se je ta želja razjasnila, toliko bolj realistični so postali detajli mojih slik.
ankara /2017/
Vsebinsko sem se poglobil vase in predvsem v moje doživljanje medsebojnih odnosov med ljudmi. Nastale so vertikalno orientirani, pretresljivi prepleti človeških oblik. Izkazalo se je, da sem se v domotožju introvertiral, kar pa je na slikanje pozitivno vplivalo.
Leta 2017 sem bil del slikarske izmenjave, ki sta jo organizirala Loški muzej v Škofji Loki in galerija Güler Sanat v Ankari v Turčiji. V Slovenijo je prišel slikat Hakan Esmer, izredno aktiven umetnik in mentor slikarske skupine Alarm-Art, jaz pa sem 7 tednov živel in slikal v prostorih galerije,
ki jo vodi kustos Kemal Orta.
Izkušnja je bila prvovrstna, saj sem bil soočen z veliko novimi izzivi.
Poslikal sem 17 platen, od katerih sta največji merili 202x300cm, s katerimi sem se predstavil s tremi samostojnimi razstavami v Ankari, Škofji Loki in Kočevju.
